Ameriški veleposlanik prisedel na sovozniški sedež avtomobilskega novinarja

03. avgusta 2016

Ameriški veleposlanik novinarju: vaša mama bi morala preizkusiti Mustanga.

BESEDILO in FOTO: Ciril Komotar

Z ameriškim veleposlanikom v Sloveniji smo sedli v ameriško avtomobilsko ikono in se iz Ljubljane odpeljali v Zlato Polje. V ovinkih smo pobegnili varnostni službi, ob pogledu na slovenske hribe pa tudi iz ameriških ust slišali: “Slovenija je res čudovita dežela.”

Nisem nestrpen, sem pa …

Po mesecih dogovarjanj, usklajevanj in obojestranskih prilagajanj se pred rumenim – Fordom Mustangom odprejo veličastna vrata slovenske rezidence ameriškega veleposlanika v Sloveniji, Brenta Hartleyja.

Nisem nestrpen, sem pa poln pričakovanj. Bo šlo kot po maslu, se bom z ameriško, človeško-avtomobilsko navezo ujel? Nenazadnje bo številčna premoč v razmerju dva proti ena na strani “Jenkijev”.

Poglej video >

Brent Hartley, dobrodošel v kokpit

Kaj torej vprašaš človeka, ki je svojo mednarodno kariero začel istega leta, ko je mene mama šele na svet spravila? Bi polemiziral o vsestransko zapletenih vprašanjih, povezanimi z ekonomskimi kolapsi in kako ti ne vplivajo le na dinamiko odnosov ZDA s Slovenijo, ampak ob podrobnejšem pregledu včasih zaviralno, včasih pa pospeševalno tudi na razvoj trajnostne mobilnosti, ki predvsem na zahodni obali ZDA prosperira? Hja, pa kaj še.

Ker na Avtomotu kot nepopravljivi zanesenjaki in ko okoliščine dovoljujejo (ali celo zahtevajo), tudi absolutni avtomobilski idealisti s trdnim prepričanjem, da avtomobilska romantika lahko preči tudi najgloblje prepade, sem začel s preprostim: “Kje ste se rodili?” In ker preprostost dela čudeže, je najino enourno druženje z ameriško avtomobilsko ikono spremljalo počasno odpiranje stoterih plasti človeka, ki je v zadnjih tridesetih letih videl in doživel več, kot marsikdo ne bi v dveh življenjih.

Od Oregona v ZDA do Slovenije v Evropi

Govoril nisem veliko in ko sem spraševal, me je zanimala njegova osebna pot. Od malega mesteca Bedford na severozahodu ZDA, v zvezni državi Oregon do Slovenije. Drži, da sva večino vmesnih postaj preskočila, a sva se, zvesta večinoma avtomobilski tematiki, ustavila ob obvezni omembi raznolikosti prometnih kultur, ki jim je bil priča v živo. Še danes ni pozabil prometnega kaosa Neaplja ali Rima.

Z nadmorsko višino rasla tudi vedrost njegovega duha

Kot mladenič je bil silni smučarski zanesenjak. Gore rodnega Oregona mu druge priložnosti skoraj niso dale in še danes je s hribi tesno povezan. Tudi zato mu je Slovenija blizu. Ko sva se v Lukovici pri Domžalah, kraju, v katerem sem odraščal jaz, začela vzpenjati najprej proti Brdu pri Lukovici, za tem pa proti Čepljam in naprej proti Zlatemu Polju, je bilo očitno, da z nadmorsko višino raste tudi vedrost njegovega duha.

Videl sem, kako uživa, zato sem spremenil načrt

Načrtovali smo, da bo Mustangove uzde prijel za kilometer, morda dva, največ tri. Pa nisem imel srca, da bi ga prepodil nazaj na sovozniški sedež. Ker sem videl, kako uživa. Pa je peljal vse do Ljubljane. Najprej ob spuščanju skozi gozdove in za tem še po avtocesti, vse do svoje rezidence v Rožni dolini.

Vrnitev v mladost s pomočjo avtomobila

Brent Hartley se je s pomočjo mustanga vrnil v čas, ko je s prijatelji v domačem kraju prosti čas preživljal ob skoraj identični zvočni spremljavi. Hja, takšna povezava je lahko neizbrisljiva, sled iz mladosti pa lahko človeka, rojenega na zahodu ZDA, spremlja dolgo časa, in se kot rdeča nit pogovora po skoraj petdesetih letih ponovno pojavi v majhni Sloveniji in še manjšem Zlatem Polju. In to izključno zaradi velikega, glasnega rumenega avtomobila.

Kaj smo (med drugim) o Mustangu, ki je z novo generacijo postal globalni avtomobil in je prvič uradno na voljo tudi v Evropi, zapisali v testu:

Medtem ko je v ZDA praktično v hipu postal ikona resničnega sveta, je v Evropi zrasel v težko dosegljivo in redko videno legendo. Po 50 letih so na drugi strani velike luže vendarle dojeli, da je prišel čas, ko mora njihova avtomobilska modra kri neomejeno in z njihovim (prepoznim) blagoslovom steči tudi po evropskih prometnih žilah.

Oblikovno jasno sporoča svoje poreklo. Kot dokaz za to, da je Mustang prvič globalen avtomobil, zadostuje pogled na vmesnik Sync, ki je enak kot v Focusu, Mondeu ali kateremkoli drugem sodobnem Fordu. To pomeni tudi, da je ličen, praktičen in nezapleten.

V zavetju instrumentne plošče se skriva brez kančka dvoma eden najbolj “kul” napisov v avtomobilski industriji – “ground speed” oziroma hitrost na zemeljski površini, še en izraz letalske industrije.

Vozniško izhodišče je ugodno. To pomeni, da se voznik dobro počuti, še preden spelje. Praksa prenese trditve, da so Fordovi inženirji in testni vozniki največ napora vložili ravno v vozne lastnosti. Ne glede na izbran vozni program, Mustang ne razočara z odzivnostjo in celo lahkotnostjo, ki se ji v dobri informacijski povednosti pridružuje celo krmiljenje.

Da njegovi dinamični talenti niso le površinski, ampak segajo globoko v njegovo bit, dokaže takrat, ko se razblini preveliko spoštovanje voznika in sledi jemanje zavojev z jasno mero iskanja mejnih zmogljivosti. Brembove zavore ustavljajo zanesljivo tudi ob poznih zaviranjih.

Zvočna kulisa je tista, ki prevzame, ter tista, ki osvaja ušesa in domišljijo. Podobno kot Maldivi, nekoč ne bo več tako lahko dostopna, zato je Ford v sesalnem motorju stare šole nakopičil vse svoje znanje. Biti sopotnik atmosferske simfonije V8 je izumirajoč privilegij.

Vir: Siol.net