BESEDILO in FOTO Matevž Hribar
Ja, ob večerih bo treba na glavo poriniti pleteno kapo, temperatura morja je komaj znosna za plavanje in obstaja dosti večja verjetnost, da vas bo enkrat v tednu opral dež. A vseeno iz lastne izkušnje lahko naštejem dovolj razlogov, da morski oddih zgodaj spomladi ali pa na pragu zime sploh ni tako slaba ideja.
Prvič: gneče na cestah, na mejnem prehodu in pred trajektom tako rekoč ni. Če iz Ljubljane odrinete okrog poldneva, boste malo čez peto uro verjetno prvi v vrsti za trajekt proti Staremu gradu in bo ostalo dovolj časa za sprehod po splitski rivi in za okusno večerjo, denimo v restavraciji Nostromo, ki jo najdete poleg ob tisti uri že prazne ribje tržnice. Kaj strežejo, vam pove že lokacija. Trajekt bo ob odhodu ob pol devetih zaseden le za tretjino – ampak Fordova Kuga kljub notranji prostornosti navzven ni tako velika, da bi vas gneča na trajektu sploh skrbela.
Drugič: z izjemo kakšne osamljene skupine (azijskih) turistov in Slovencev (brez registrskih tablic jih niti prepoznali ne bi) tujcev na otoku skorajda ni. Ulice, lokali, mala tržnica in plaže dihajo! In verjemite, (za)dihali boste tudi vi. Svež zrak, poln vonja po borovcih in morju. S Kugo se boste lahko (zaradi oddaljenosti trebuha avto¬mobila od tal in štirikolesnega pogona) pripeljali do skrite plaže in jo imeli čisto zase. Koliko takšnih najdete v juliju in avgustu, če odmislimo tiste najbolj odročne, dostopne le po morju? Se mi je zdelo.
Spomladi in jeseni je najlepši čas za odkrivanje neobljudenih delov obale – seveda v temu primernem avtomobilu.
Ena od takšnih odročnih cest, ki jih lahko uberete z avtomobilom, kot je Fordova Kuga (da vas ne bo na koncu odpeljala avtovleka zaradi razbitega karterja, kar se po besedah domačinov zgodi nekajkrat vsako sezono), je med zalivom Dubovica in Sveto Nedjeljo, obkrožena s strmimi prepadi in vinogradi. Iz te male vasice, sicer dostopne tudi skozi strašljivo ozek predor iz Jelse in mimo Zavale, se lahko peš povzpnete do najvišjega vrha na otoku, Sv. Nikole. Razgled s 628 metrov nad morjem, v katero bi skoraj lahko vrgli kamen, je fantastičen: proti jugu na mali otoček Ščedro, Pelješac, Korčulo, Vis, na ono stran proti Šolti in prek Brača na strmo jadransko obalo. Če niste športno navdahnjeni, se lahko po slabši makadamski cesti pripeljete z avtomobilom skoraj do vrha, a spet ne bo odveč opozorilo, da se vam bo običajni avtomobil na takšni cesti smilil. Vidite: križanci (SUV-i), kot je Kuga, niso dobri le za vožnjo prek robnikov!
Tretjič: mir godi tudi domačinom, ki, če ste kaj spremljali medije, nad prešernim razpoloženjem mladih Britancev niso pretirano navdušeni. Tako boste ob sprehodu ob obali proti staremu mestu Hvar opazili tablo, ki s 500 evri kazni straši tiste, ki bi se neprimerno oblečeni sprehajali po mestu, in celo s 700 evri vse, ki bodo jedli in pili na javnih mestih. Mladi Otočani (in še kdo) so namreč odkrili poceni lete v Split, za trajekt pa potniki brez vozil odštejejo (skozi oči turista) drobiž. Glasen žur v središču mesta, na katerega z odobravanjem gledajo le tisti, ki od žejne mladine služijo, se ne neha tja do konca septembra …
Ko ni množice turistov, so domačini bolj sproščeni, kraji pa veliko lepši.
In če se vrnemo k domačinom: v mrtvi sezoni bodo veseli, da lahko po (nižjih cenah) oddajo apartma; morda vas bo Katica povabila na kosilo, Šime pa na večerni lov lignjev na zunanjo stran Paklenih otokov. Še bolj bodo novembra veseli pridnih rok pri obiranju oljk (lanska bera, mimogrede, je bila bogata) ali slastnih mandarin, ki so bile lansko jesen zrele prej kot običajno in sva jih domov v prostornem Kuginem prtljažniku odpeljala toliko, da me je že skrbelo, da bo mejnim organom zadišalo po citrusih …
Četrtič: zakaj že hodimo na počitnice? Odgovor se skriva v korenu besede. Ja, zaradi počitka. In če seštejete vse do zdaj omenjeno, dodate jutranje tekanje na trdnjavo Španjola z razgledom na Peklenske otoke, ure in ure umirjenega dihanja na vodni gladini in raziskovanja globin (6,5-milimetrski neopren bo ravno prav ščitil pred mrazom), zgodnje večerje in dolg spanec, pa tudi to, da je vožnja tja in nazaj s Kugo zaradi udobnega podvozja in zmogljive pogonske tehnike ter kopice asistenčnih sistemov tako ali tako ena sama sprostitev, je takole zunajsezonsko dopustovanje natančno to, kar potrebujemo utrujeni od mestnega tempa. In ko bo pozneje v domači kuhinji zadišal pečen krompirček z na otoku nabranima timijanom in rožmarinom, si boste obljubili: prihodnje leto grem spet.
