FOTO Peter Humar, besedilo prirejeno po Peter Humar, Avtomobilizem.com
Pred kratkim so se pojavila opažanja, da se bo vse več uporabnikov enoprostorskih vozil Ford začelo odločati za manjše potniške kombije. Forda Galaxyja bodo morda Nemci nadomestili z Grand Tourneom Connect. Površinska primerjava tehničnih podatkov obeh vozil daje tej ideji dodatno težo. Test.
Malo krajši in bistveno višji
Grand Tourneo Connect je od Galaxyja krajši za 23 milimetrov, decimeter višji in je identično širok. Podatek o 2.137 mm širine obeh se nanaša na bruto širino, vključujoč zunanji ogledali, zato ni nemogoče, da je Grand Tourneo znotraj pravzaprav širši kot Galaxy. Z metrom se sicer nisem uspel sprehoditi skozi kabini obeh, a glede na bistveno bolj oglato zasnovo kabine, drsna vrata in razmeroma ploske notranje obloge Tourneo vsaj po občutku po tej plati prekaša Galaxy. Enako velja tudi v prtljažniku: v sedemsedežni izvedbi meri luknja v Tourneu kar 2.620 litrov, v Galaxyju pa »samo« 2.330 litrov. Connect ima ob nameščenih vseh sedmih sedežih z vsaj 322 litri tudi 22 litrov večji osnovni prtljažnik, dodatno mu gre šteti v plus še vzdolžno nastavljivost šestega in sedmega sedeža ter po naklonu nastavljiva naslona obeh. Naj ob sedežih v tretji vrsti povem samo še, da se bosta na njih tudi sicer potnika bolje počutila kot v Galaxyju, saj je prostora tam, predvsem zaradi Tourneove višje karoserije, dovolj v vse smeri tudi za odrasle. Že res, da bodo odrasli, zaradi nizkega sedala, »grizli« svoja kolena, a se jim v Galaxyju po tej plati ne piše nič bolje.
Očiščen številnih stikal
Oblikovno je v kabini Tourneo Connect z zadnjo osvežitvijo naredil tudi korak v smeri lovljenja stanja tehnike. Pri tem imam v mislih vrh njegove armaturne plošče nameščen osrednji zaslon na dotik večopravilnega sistema Sync 3. Zaradi njega so lahko osrednjo konzolo očistili tudi številnih fizičnih stikal in gumbov. V splošnem deluje armaturna plošča na pogled še vedno zelo poznano in znamki značilno, skoraj pričakovano pa je, da dostavniška narava Tournea narekuje prevladujočo uporabo cenejše in na otip trše plastike v celotni notranjosti avta. Neznačilno dostavniška, a zato značilno fordovska, pa je ergonomija voznikovega delovnega mesta. Tega si bo z izdatno nastavljivim sedežem in volanskim obročem lahko vsak posameznik nastavil povsem po lastnih željah.
Najmočnejši
Od skupno treh motorizacij v Tourneu, litrskega EcoBoosta s 100 KM (ta v Grand različici niti ni dobavljiv), in dveh 1,5-litrskih EcoBlue dizlov (100 in 120 KM), je gnal testni primerek močnejši od slednjih. Ob tem naj kar takoj razjasnim, da je treba pridevnik najmočnejši v primeru Grand Tournea Connect jemati z nekaj rezerve. Navsezadnje teče beseda o skoraj 1,9 tone težkem kombiju zajetne čelne površine. Pričakovano ima z obema 270 Nm in 120 KM v praksi dosti dela.
40 km/h v šesti
Motorčku pri izvenmestnih hitrostnih povprečjih manjka sape, kar mora voznik upoštevati predvsem pri manevrih prehitevanja. Priporočam, da so zato ti omejeni na zares dolge in daleč naprej pregledne odseke ravnin. Pri avtocestnih hitrostih je praktično vseeno ali se odločite prehitevati počasnejši avto s prestavo nižje ali ne. Pospeševanje avta je namreč v obeh primerih človeškim čutilom enako zanemarljivo.
Ob skromni prožnosti in poskočnosti dizelskega mlinčka zunaj mestnih meja pa so svetla točka mestni potepi. Tam Grand Tourneo Connect 1.5 EcoBlue prepriča s poskočnostjo. Zanjo se ima prvenstveno zahvaliti osemstopenjski klasični avtomatiki, še bolj pa zelo na kratko preračunanemu diferencialu. Ta ima celo tako kratko prestavo, da se menjalnik ob umirjenem tempu pospeševanja tako hitro sprehodi skozi prestave, da pri približno 40 km/h vozi že v šesti prestavi. Ja, pravilno ste prebrali, šesti prestavi.
Kot da ni dostavnik
Za dostavnike neobičajno in za Forde značilno se Ford Grand Tourneo Connect obnaša tudi med vožnjo. Pri tem imam v mislih predvsem uskladitev med udobjem in dinamiko v vožnji. Po zaslugi, v mojih očeh, optimalno nastavljenega podvozja, ki črpa svojo tehnično osnovo iz Fordove globalne platforme C, nisem imel v njem nikoli občutka, da se vozim z dostavnikom. Prestrezanje vseh vrst in oblik cestnih neravnin je na visoki ravni tako spredaj kot tudi v drugi in tretji vrsti sedežev, dobro nadzorovano, a še vedno navzoče, pa se mi zdi tudi prečno nagibanje avta med ovinki. Sicer se mi ta kategorija v tovrstnemu tipu avtov ne zdi posebej kritična, a lepo je vedeti, da je nadpovprečen med sebi enakimi tudi na tem področju.
Vignale bi najbrž pomagal
Pod črto me je Grand Tourneo Connect 1.5 EcoBlue nadvse prijetno presenetil. Avto v številnih elementih vleče vzporednice z osebnimi avti, daleč največ jasno z limuzinskimi kombiji. Iz stališča zajetnosti zunanjih, še bolj pa notranjih mer, prilagodljivosti in vsesplošne uporabnosti notranjosti na papirju več kot parira Fordovemu Galaxyju. Med primerjavo z njim se sicer nekoliko zatakne na področju kakovosti vgrajenih materialov in z njimi povezanim občutkom žlahtnosti, še bolj pa zaradi skromnega nabora predvsem izrazito šibkih motorizacij za tako mersko in masno zajeten avto.
V primeru, da bo Ford res umaknil Galaxyja iz ponudbe, potem menim, da imajo v paketu Grand Tourneo Connect zelo prepričljivo osnovo. Ta je zaradi dostavniških korenin res manj žlahtna kot Galaxyjeva, a kakšen tretma Vignale bi znal tudi to, vsaj na videz, v veliki meri omiliti. Če ga želijo ponuditi trgu kot dostojnega Galaxyjevega naslednika, je absolutno nujno v njegovo ponudbo umestiti zmogljivejše motorje – 110 kW (150 dizelskih »konj«) bi bilo pri tem v mojih očeh resnični minimum, da bi trg Fordovo prepričevanje o Grand Tourneu Connectu kot nasledniku Galaxyja sploh lahko začel jemati resno.
Več o novem Tourneo Connectu >
Preizkusi ga na testni vožnji >
Povzeto po: Avtomobilizem.com
