Ford, ki obrača poglede

22. julija 2019

Morda so na urgenci tistega dne, ko se je ta Focus vozil po Ljubljani, dobili več pacientov z zvitimi vratovi. Mimoidoči so namreč vanj buljili kot v kakšno fatamorgano.

BESEDILO in FOTO: Anže Jereb, Volan.si

In če sem čisto natančen, so fatamorgano tudi videli. Skoraj prepričan sem namreč, da je večina menila, da se mimo njih pelje brutalni Focus ST. Pa se ni in zato je na mestu še ena primerjava. Tisti, ki spremljate borilne športe, veste, kdo je Bob Sapp. 160-kilogramska gora mišic, ki pa se navadno uleže že ob prvem udarcu. Hočem reči, njegov stas in dejanska zmogljivost nista na enakem nivoju. Vidite, tale Focus z opremo ST izgleda kot Bob Sapp, kot da bo potrgal ves asfalt, v prostoru pod pokrovom motorja pa se skriva le litrski turbobencinar s 125 ’konjički’.

To pomeni, da se čisto spodobno premika, nikakor pa ni hiter. Je pa res tudi, da na jeznega Boba Sappa vseeno ne bi rad naletel v ozki ulici in tudi na Focus raje ne naletite na zaviti cesti, če ne sedite v njem za volanom. Podvozje je namreč zelo poslušno, ko govorim o dinamičnem vidiku, zato je še vedno najbolj vozniško zanimiv avto segmenta. Hitro ovinkarjenje je podobno igranju kakšne dirkaške simulacije, četudi si v zavoju občutno prehiter, z nekaj pravilnimi potezami Focus spet postane poslušen. Brez drame, brez zvijanja karoserije, brez padca voznikovega srca v hlače. Zelo nadzorovano.

Je pa res, da po eni strani športno podvozje, ST-Line je centimeter bolj pritisnjen k tlom od navadnega Focusa, in velika 18-palčna platišča zagotavljajo obilo nasmehov pri dinamični vožnji, po drugi strani pa terjajo manjši davek pri udobju oziroma lahkotnosti. Takšen Focus ni naporen, je pa krmiljenje malce težje, kakšna nežna voznica zna imeti pripombe. Mi dedci pa ne, oooo, ne!

Izbira voznih programov (normal, eco, sport) se mi zdi skoraj nesmiselna, ker le stopalka za plin postane malenkost bolj odzivna, ostalo pa ne. Če bi bil menjalnik samodejni, bi spremenil svoje delovanje, pri ročnem pa ste le vi tisti, ki skrbite za ustrezne vrtljaje. Menjalnik je dober, ni pa odličen. Potrebuje malce bolj odločno roko, sicer se zdi, da se zatika, ima pa vseeno dovolj kratke hode, ki omogočajo hitro prestavljanje.

ST-Line res dobro izgleda, sploh v takšni atraktivni barvi, zato me ne preseneča, da je večino preslepil, da gre za športni ST. Sicer pa Focus že poznamo, novi je odlično izdelan, voznikovo okolje je intuitivno, stikal je malo in zaslon je velik, pelje se odlično, v bistvu ima samo dve hibi: ni med prostornejšimi v segmentu, zlasti prtljažnik takšnega ni posebej radodaren. Zna biti kar pomembna postavka, če potrebujete prostor.

Takšen stane 29 ‘jurjev’, če ne upoštevam Fordovega trenutnega popusta, pa ima pod pokrovom majhen motorček. S slednjim ni seveda čisto nič narobe, kar že od leta 2012 potrjujejo nazivi za Svetovni motor leta, le prešibak je za takšno na pogled nabrito različico. Sicer 92 kilovatov oziroma 125 ’konjičkov’ čisto solidno potegne. In porabi manj kot 7 litrov, če se boste naokoli vozili brez izbruhov, oziroma okoli 7,5 litra s kar nekaj nasmeha na ustih. Kar je dobro.

Moram pa pohvaliti še nekaj dodatkov, ki jih je imel ta Focus. Na primer samodejne luči, te so res zakon in jih nadvse priporočam. Delujejo odlično, ne motijo nasproti vozečih in hkrati dobro osvetljujejo okolico pred avtomobilom. Tudi projekcijski zaslon je fina reč in ta tokrat še zelo pregledno prikazuje podatke, v mrzlih jutrih boste veseli še ogrevanja volana, sprednjega stekla in sedeža. Ah, kje so časi, ko je bilo treba drgniti sprednjo šipo …

Tudi radarski tempomat moram pohvaliti. Predvsem, ker ponuja tri funkcije v eni, lahko je čisto navaden tempomat, lahko radarski, ali pa inteligentni, ki potem samodejno zmanjša oziroma poveča hitrost glede na omejitve na cesti. Voznik v meniju enostavno izbere, kakšnega bi tisti trenutek rad uporabljal. No, pa sem ugotovil, da ima veliko opreme in cena niti ni tako strašanska. Le ugodna ni.

Zapelji ga na testno vožnjo >>

Vir: Volan.si