Vrtičkanje s Fordom EcoSportom

03. julija 2019

Zelišča so nepogrešljiva.

BESEDILO Metka Ternjak Gomboc*, FOTOGRAFIJE Klemen Brumec in Saša Kapetanovič

Zelišča in dišavnice so nepogrešljivi na gredicah, v loncih in na mizi. In rožice – povsod, kjer je kakšen prazen kotiček. Oboje je nujno za ravnovesje na vrtu ali balkonu in za bogat, zdrav pridelek.

Večina zelišč je preprostih za pridelavo. Res je, da so povsod dostopna, tudi cena je ugodna, a vendar so sadike zaradi množične pridelave ter velike uporabe gnojil in škropiv velikokrat tudi slabe kakovosti. Če jih imamo v lončkih blizu kuhinje, so naša najljubša zelišča vedno pri roki in jih lahko naberemo tik pred uporabo. Že samo ščepec izbranih zelišč lahko naredi tudi preprosto jed vsak dan drugačno in jo hitro spremeni v pravo kuharsko mojstrovino. Zelišča so že od nekdaj neprecenljiva v domači lekarni.

Pri Fordu smo se odločili, da vam v sodelovanju z Metko pripravimo serijo videonasvetov na temo vrtičkanja. Videovsebine bomo začeli objavljati oktobra, do naslednje pomladi pa se bomo lotili prav vseh pomembnih tem, ki jih morate spoznati, da bo vaše vrtičkanje resnično uspešno.

Dobro znano je, da niso namenjena le za okras in izboljšanje okusa hrani, ampak so zaradi aktivnih snovi zelo koristna tudi za naše zdravje in lepoto.

Številne možnosti uporabe

Redno, zmerno trganje, smukanje ali rezanje spodbuja rast novih poganjkov. Pri tem opravilu bodimo previdni, da naenkrat ne odstranimo več kot tretjino rastline. Če je pridelek večji, ga seveda lahko shranimo. Zelišča posušimo ali pa zamrznemo. Odlična so shranjena v kis, sol, kakovostna olja ter alkohol ali pa kot pesto. Če imate destilator, bo po vsej okolici dišalo po hidrolatih, eteričnih oljih in morda celo ginu.

Pri meni vedno rastejo meta, bazilika, melisa, majaron, sivka, žajbelj, rožmarin, peteršilj, koriander, pehtran, kapucinke, slamnik, mačji rep, ognjič, kamilice, šetraj, gabez, timijan, luštrek, pelin in drobnjak. Nikakor ne morem brez stevije, te sladke dobrote, in čilijev, ki jedi barvno popestrijo in so odlična sestavina za kajenski poper.

Rastline imam posajene na vrtu in v loncih, ki so blizu kuhinje. Med zelišči je res velika izbira, zato bodimo radovedni in si pripravimo čim bolj pestro zasaditev. Imajo širok spekter uporabe in morda je ravno počitniški čas pravi, da prelistamo kakšno knjigo na to temo.

Gojenje ni zahtevno

Čeprav večina zelišč ni zahtevna za gojenje, je vseeno dobro upoštevati nekaj pravil.  Poglejmo najprej na vrt. Zelišča lahko posadimo na rob gredic, med zelenjadnice, lahko jim pripravimo kotiček s kamenčki, lubjem ali spiralno gredico. Zelišča na vrtu delujejo zelo pozitivno: stimulirajo rast sosednjih rastlin, so v pomoč pri  preprečevanju bolezni in škodljivcev, privabljajo opraševalce … Sadike naj bodo kakovostne, z nakupom pa podprimo domače, lokalne pridelovalce. Seveda lahko rastlinice tudi sami posejemo. Tla naj ne bodo prebogata, saj v skromnih razmerah običajno vsebujejo več zdravilnih učinkovin in ne rastejo prekomerno v zeleni del. Sicer pa posebna skrb ni pomembna, kot za večino rastlin pa tudi zanje velja, da bodo v sušnem vremenu hvaležne za vodo.

Kaj pa v posodah? Ko rastline posadimo v posodo, jim omejimo življenjski prostor. Zato velja, da jim namenimo raje nekoliko večjo posodo kot premajhno, da bodo lahko črpale čim več hrane in vode. Izbiramo lahko med plastičnimi, glinenimi, kovinskimi in lesenimi posodami. Vsak material ima prednosti in slabosti. Možnosti je zares veliko, zato bodimo domiselni in tudi sami kaj ustvarimo, reciklirajmo, oblikujmo ali okrasimo. Prednost sajenja v lončke je, da jih lahko poljubno premikamo glede na zahteve rastlin, estetski vidik ali trajnost.

Kombiniranje različnih zelišč

Pri sajenju moramo biti posebej pozorni, če sadimo več različnih zelišč skupaj. Kombinirati smemo zelišča, ki imajo podobne zahteve glede tal, lege in oskrbe. V  posodi se bodo skupaj ujeli sivka in materina dušica, peteršilj in koper, materina dušica, origano in žajbelj, meta in melisa, pa timijan in rožmarin … Za sajenje
uporabimo prst oziroma substrat, ki je namenjen zeliščem (ali pa vsaj zelenjavi), in ne
balkonskemu cvetju. Ne pozabimo, da bo ta substrat dom za vaše rastline vse leto, in tudi od tega bo odvisen pridelek, zato izberimo res najboljše.

Okusi gozda po receptu chefa Bineta

Chef Bine Volčič, Fordov ambasador, je pripravil predlog, kako ujeti in še poudariti okuse gozda na krožniku z zelišči in bolj ali manj divjimi rastlinami, ki rastejo ob robu travnikov in v gozdu.

Potrebujemo:

  • tanke rezine jelenovega hrbta (carpaccio)
  • sveže cvetove bezga
  • dimljeno majonezo (olje dimimo s senom v zaprti komori 30 min)
  • sveže smrekove vršičke
  • sveže liste kapucink
  • svežo gozdno deteljo
  • čemaževo olje
  • nekaj redkvic, narezanih na tanke rezine
  • dimljena prepeličja jajčka, prerezana na pol
  • okisane srebrne čebulice
  • polivko iz črnega ribeza (črni ribez z acetom, soljo in oljem)
  • drobljenec (crumble)*

Tanke rezine jelenovega hrbta predhodno mariniramo v pokuhani omaki črnega ribeza s šilcem rdečega vina, zelenjavnega fonda in planinskega zeliščnega čaja. Rezine razporedimo po krožniku, čeznje potresemo ribezove jagode, 4 polovičke prepeličjih jajčk, čebulice, kapucinke, gozdno deteljo, bezgove cvetove, smrekove vršičke, rezine redkvice, z dresirno vrečko naredimo nekaj kupčkov dimljene majoneze, vmes posujemo drobljenec ter pokapamo s kar konkretnim številom kapljic čemaževega olja. Nato se pustimo zapeljati naravi, okusom gozda in obrobnih travnikov. Dober tek!

* Drobljenec pripravimo tako, da popražimo koščke česna, čebule, zelene, korenčka, smrekove vršičke in sušene gozdne gobe, jih posušimo in zmiksamo ter dodamo v krhko testo

Vzrževanje in nega

Zelišča zalivamo s postano vodo ali deževnico, najbolje zjutraj. Raje zalivamo redkeje, pa takrat zares obilno. Da preprečimo izsuševanje zemlje, lahko uporabimo tudi zastirko (ovčji filc, slamo, posušen travni odkos …).

Dognojevanje ni potrebno. Enoletnicam zadostuje kakovosten substrat, trajna zelišča pa po prezimovanju presadimo v večjo posodo in dodamo kompost ali svež substrat. Zelišča na gredicah ali v loncih lahko sicer zalijemo z domačimi gnojilnimi pripravki, na primer s koprivnim gnojilom. Večina zelišč ima rada zavetrno in sončno lego ali pa mesto, ki je deloma na soncu.

Kombiniranje s cvetjem

Zelišča nam pričarajo čudovit svet arom in okusov. Nekatera so tudi prava paša za oči, a če želimo še več barv, kombinirajmo gredice, predvsem pa lonce, korita in druge posode na balkonih ali policah z balkonskim cvetjem ali enoletnicami, da bomo res uživali v vsem lepem, kar nam ponuja narava.

Izbira je zelo velika, pustimo se zapeljati pisanim sadikam. Bodimo radovedni in ustvarjalni ter dajmo domišljiji prosto pot pri zeliščno-cvetnih kreacijah. Želimo vam veliko vrtičkarskih užitkov

Prispevek je bil objavljen v reviji Ford Magazine – poletje 2019

Prelistaj revijo >>

Poišči svojega EcoSporta na PrvaIzbira.si >>

* že desetletje po vsej Sloveniji predava, organizira in vodi delavnice na temo zdravega življenja: zdrava prehrana in kuharske delavnice, izdelava naravne kozmetike in do narave prijazno vrtnarjenje za odrasle in otroke. Želi spodbuditi ljudi, da so bolj samooskrbni, naredijo nekaj za svoje zdravje, boljše počutje, tudi bolj polno denarnico ter da so bolj pozitivni in spoštljivi do vsega, kar nas obdaja.