Povezovanje po Fordovo

19. avgusta 2019

Test Forda Transita Connecta.

BESEDILO Anže Jereb FOTOGRAFIJE Anže Jereb in Jure Cehner, Volan.si

Prenova Fordovega malega transita je poskrbela predvsem za bolj sodoben videz in obsežnejšo bero asistenčnih sistemov ter dodala nov turbodizelski pogonski stroj. Osnova ostaja enaka in še vedno simpatična.

Štiri leta so minila, odkar je Ford na ceste postavil svoj Transit Connect, in od takrat sem sam že vsaj dvajsetkrat skrajšal svoje lase, najmanj 250-krat obril svojo brado in zamenjal kakšnih tisoč majic. Pa mi svoje starosti vseeno ne uspe skriti tako dobro, kot je to uspelo Fordu, čeprav se je preobrazbe svojega modela lotil šele prvič. Sedaj je spet lep in mladosten, kar meni uspeva vedno težje.

Saj se spominjate Connecta pred prenovo, ne? Tistega z dvodelno motorno masko in precej ostrimi linijami, takoj nam je bil všeč in še danes ne izgleda slabo. Je pa prenovljeni malce bolj lično zaobljen, maska je postala enodelna, luči so po vzoru ostalih najnovejših predstavnikov iz osebnega programa in nasploh je celoten izgled svež ter prijeten. Voznikovo okolje je sedaj skoraj identično tistemu iz Focusa, stikal je malo in zelo smiselno so razporejena, tudi izgledajo bolje.

Je pa seveda od stopnje opreme odvisno, kako močno vas bo notranjost navdušila. Tokratni trend je vsaj z dvema elementoma pešal pri splošnem navdušenju, pa tudi pri uporabnosti ter sodobnosti izgleda. Namesto velikega zaslona (doplačilni ima diagonalo 6 palcev) je vrh armaturne plošče krasil majhen radijski sprejemnik po vzoru tistih iz konca devetdesetih let, pri katerem sem najprej preveril, če sploh ponuja prostoročno povezljivost z mobilnim telefonom. Jo, je pa to tudi vse, nad čimer sem bil pri njem navdušen. Zato vseeno priporočam, da kakšen evro namenite še doplačilu za zaslon, ker je posledično dostop do pomembnejših informacij lažji in hitrejši. Mimogrede, v našem primeru se je slika vzvratne kamere pojavila na osrednjem vzvratnem ogledalu. Ni slaba, tudi njena ločljivost je več kot spodobna, je pa bistveno manjša od tiste, ki bi bila na veliko večjem zaslonu.

Drugi pomislek imam pri sedežih, tokratna nista posebej dobra in na daljših poteh vam bo to sporočil tudi hrbet. Sicer pa so materiali nasploh trdi in robustni, a to ne zmoti, saj med vožnjo prav nič ne škripa in tudi uporabnost zaradi tega ne trpi. Odlagališč je dovolj, ročica menjalnika je prijetno blizu, položaj za volanom dober, posebno pohvalo pa si zasluži še preglednost. Zlasti vetrobransko steklo je zelo veliko in v kombinaciji z relativno tankima stebričkoma A pomeni, da je potniški del svetel, voznikov pogled pa zlahka pregleduje okolico.

Zopet sta na voljo dve dolžini, tokratni Connect je krajši, ob 4,4 metra dolžine pa v svoj nahrbtnik lahko pospravi 2,9 kubika tovora, pri čemer je najdaljši predmet lahko dolg celo tri metre, a le v primeru, da boste doplačali za predelno steno s posebno odprtino, ki je testni ni imel. Za večino obrtnikov bo najbrž zadostovala že manjša dolžina, recimo za Pošto Slovenije ali številne druge obrtnike, mi smo cenili predvsem nekaj drugih lastnosti.

Na primer ogromno številno pritrdilnih zank na dnu, zaščitenost tovornega dela na najbolj obremenjenih mestih, ki so sicer hitro podvržena praskam, gumena prevleka na dnu je odlična in preprečuje, da bi se med vožnjo predmeti po njej premikali, pa izjemno lahkotno zapiranje stranskih drsnih ali krilnih zadnjih vrat. Tudi doplačilni stekli na zadnjih vratih priporočamo, k sreči sta celo ogrevani, da boste še v zimskih mesecih videli skoznju, ker omogočata vsaj nekaj pogleda za vozilo. Pa čeprav je stekelce za voznikom precej majhno in ukrivljeno, zato preglednost nazaj vseeno ni najboljša

1,6-litrski TDCi se je poslovil že pred časom in v takšen Transit Connect so namestili novejšo zamenjavo, ki ob decilitru manjši prostornini ponuja največ 88 kilovatov moči. Takšnih 120 ’konjičkov’ 1,5-litrskega motorja EcoBlue je dejansko največ v ponudbi in je povsem dovolj. Najmočnejšo dizelsko pogonsko alternativo priporočam predvsem tistim, ki opravljate daljše poti in ste veliko na hitrih avtocestah, ali pa tistim, ki boste velikokrat izkoriščali okoli 900-kilogramsko nosilnost avtomobila. V nasprotnem primeru bo vsekakor dovolj zmogljiva tudi srednje močna različica s 74 kW moči, za šviganja po mestu pa morda celo osnovna s 55 kilovati.

Motor hvalim zaradi prožnosti in dovolj uglajenega teka, sploh nikoli ne deluje premalo zmogljivo, pri porabi pa je zgolj povprečen. Nam je za vsakih 100 kilometrov zahteval okoli 6,5 litra goriva, kar glede na bolj visoko podobo ni slabo, vseeno pa sem pričakoval še vsaj pol litra manj. Tudi pri voznih lastnostih si zasluži pohvalo, je namreč tako lahkoten in enostaven, da vliva veliko zaupanja, predvsem pa je vozniško nenaporen.

Morda še beseda ali dve glede asistenčnih sistemov. Spisek vseh je dokaj dolg in večina je na seznamu doplačilne opreme; ker te tokrat ni bilo ogromno, sta nas od sodobnejših pripomočkov varovala le sistem za preprečevanje naleta in sistem, ki opozarja pred nenamerno menjavo voznega pasu. Prvi stane 680 evrov in ga priporočam, ker precej hitro in predvsem pravočasno opozarja na ovire pred nami, kar je zlasti priročno v mestih in pri manjših hitrostih, ko smo manj pozorni, predvsem pa ni moteč in ne piska za vsako figo.

Takšen motor in oprema ter nekaj doplačil, pa se je cena tokratnega transita connect ustavila pri dobrih 26 tisočakih. Oziroma brez DDVja na dobrih 20.

Več o Transitu Connectu >>

Vir: Volan.si